slhrende

    Surface / promocija projekta

    Do manj odpadkov z odgovornejšim odnosom do embalaže


     V okviru projekta SURFACE smo pri  Centru ponovne uporabe izvedli raziskavo o nakupovalnih navadah Slovencev, ki se nanašajo na kupovanje izdelkov brez embalaže ter preverili njihov odnos do »second hand« blaga, popravil in vseh dejavnosti, ki pripomorejo k zmanjševanju nastanka odpadkov.

    Zanimalo nas je, kje  v Ljubljani in okolici je mogoče kupovati brez embalaže, popravljati, ponovno uporabljati in na tak način ustvarjati za družbo z manj odpadki.

    Obiskali so večino deležnikov na projektu Surface in sicer kot skriti kupci ter poizkušali poizvedeti kako se odziva okolje na tovrstno ponudbo.

    • Ali je kupcu pomembno, da ima možnost kupovati brez embalaže?
    • Vidijo trgovine, ki tovrstno ponudbo omogočajo to kot svojo prednost?
    • Je za nakup odločilen ekološki vidik ali pač predvsem cena?
    • Kako se z leti tovrstne nakupovalne navade spreminjajo. Torej ali imajo ponudniki večje povpraševanje po izdelkih in storitvah, ki pripomorejo k manj odpadkom – mogoče enako ali pač manjše kot pretekla leta?

    Ugotovitve so različne in sicer:

    Večina ugotavlja, da je ključnega pomena pri odločitvi za nakup cena, ker izdelki brez embalaže, torej v rifuzi praviloma niso cenejši od izdelkov, ki so že zapakirani in seveda posledično omogočajo lažji (manjj kompliciran) nakup. Velikokrat se pojavi težava, ko ponudnik ponuja izdelek brez embalaže (npr. skuto in druge mlečne izdelke), in tega ne more kupec odnesti domov, saj svoje embalaže večina ne prinese s sabo, zato kljub opciji brez, vzame embalažo, seveda plastično za enkratno uporabo. Ponudniki so mnenja, da bi v primeru, da bi bila nekakšna olajšava (popust) za tiste, ki imajo svojo embalažo uporabniki večkrat prišli s svojimi posodicami, vrečkami in drugo embalažo. Kot je opaziti na terenu, večina tega ne spodbuja s popusti ali drugimi akcijami, ki bi potrošnike »naučile« uporabljati embalažo za večkratno uporabo – torej bi bilo potrebno prej kot kupce, spodbuditi ponudnike.

    Žal je cenovna dostopnost embalaže največkrat »žebelj v krsto« okoljski ozaveščenosti in kupovanju brez embalaže. To enotno ugotovimo pri vseh ponudnikih. Cene izdelkov so največkrat enake, pogosto pa tudi višje, kot so cene industrijsko zapakiranih izdelkov. Ker so ponudniki teh izdelkov praviloma manjše trgovine, imajo še toliko večje težave pri doseganju konkurenčnih cen. Običajno se tovrstne ponudbe lotijo tisti, ki že imajo ponudbo namenjeno bolj zdravemu življenjskemu slogu, torej različne trgovine z naravnimi in ekološkimi izdelki, katerih cilj ni najnižja cena posameznih izdelkov, ampak bolj zdrav življenjski slog. Njihove stranke so večinoma ozaveščene in so pripravljene plačati več, da dobijo izdelek, ki je v skladu z njihovimi moralnimi standardi med katerimi je poleg skrbi za zdravje tudi varovanje okolja.

    Enotno ugotavljamo, da dokler ne bodo proizvajalci podvrženi »davku« na embalažo, bo tej težavi težko stopiti na prste in konkurirati z izdelki brez embalaže.

    Večina ponudnikov je mnenja, da bi morali pridobiti nekakšne subvencije, da bi lažje nastopali na trgu, ozaveščali o pomenu tovrstne ponudbe in in omogočali spremembo načina razmišljanja, ki je zaradi zakoreninjenih vzorcev velikokrat krivo, da se ljudje ne odločajo popravljati, kupovati rabljeno ali ponovno uporabljati.

    Četudi skoraj vsi naši sogovorniki opažajo, da so v zadnjih letih vse navedene aktivnosti, ki pripomorejo k zmanjševanju odpadkov, torej: nakupovanje brez embalaže, ponovna uporaba, popravila…, v znatnem porastu.

    Veseli pa nas, da je po veliko letih nakupovanja izdelkov, ki so jih uporabniki po tem, ko so se pokvarili zavrgli, ta trend v upadajo.  Dolga leta je namreč veljalo prepričanje, da se popravljati »ne izplača«, saj  popravilo ni bilo ekonomično. Danes vidimo, da se mnogi kljub poplavi poceni blaga odločijo kupovati trajnostno – torej kvalitetne izdelke, ki služijo dolgo let in jih ob morebitni okvari odnesti na popravilo. Je pa še veliko področij na katerih bi se dalo z nekaj spodbude doseči bistvene spremembe na bolje.

    Ljudem namreč ni vseeno v kakšnem svetu živijo in kaj bodo pustili svojim zanamcem, potrebujejo pa nekaj pomoči in jasna pravila, ki jih mora postaviti tako država, kot tudi EU.

     2020 02 embalaza 03 2020 02 embalaza 04

     SUFRACE: https://www.interreg-central.eu/Content.Node/SURFACE.html

     FB: INTERREG SUFRACE

    FB: Center Ponovne Uporabe

     


    Kontakt

    CPU d.o.o., SO.P.

    Vrazova 9
    2270 Ormož
    Tel.: +386 31 689 920,
    E-naslov: ormoz@cpu-reuse.com

    Facebook