Surface / aktivnosti projekta

    Odprta razprava »smart reuse park«

    V torek, 17. 9. 2019, je Center ponovne uporabe d.o.o., so.p. v okviru projekta SURFACE ob 15. uri, v prostorih Hiše Evropske unije, Dunajska cesta 20, Ljubljana organiziral odprto razpravo na temo »SMART REUSE PARK«, na kateri so iskali izboljšave in odgovore na vprašanje: »Ali smo kot družba dovolj okoljsko odgovorni, da lahko zmanjšamo količino odpadkov in živimo bolj trajnostno?«

    Direktorica Centra ponovne uporabe dr. Marinka Vovk je udeležence nagovorila ter jim predstavila delovanje centrov ponovne uporabe in projekt Surface. Projekta sodelavka Ajda Pirš je dodatno obrazložila letak, s katerim želi Center ponovne uporabe ozavestiti / informirati prebivalce funkcionalnega urbanega območja (FUA), kako lahko pričnejo živeti trajnostno, oziroma kako lahko spremenijo svoj življenjski stil, ki bo vodil k družbeni, trajnostni in okoljski odgovornosti.

    Odprte razprave so se udeležili:

    • Mag. Zala Strojin Božič, MOL,
    • Maja Bajželj, urednica revije Moj planet,
    • Živa Lopatič, pravična trgovina,
    • Nina Sankovič, JP VOKA SNAGA,
    • Petra Grmek Green, Zavod Trust, skupnot Etri,
    • Dr. Viktor Grilc, zunanji strokovnjak pri projektu Surface,
    • Anton Komat, okoljevarstvenik,
    • Ana Le Merechal – Kolar, Ministrstvo za kmetijstvo, Direktorat za hrano in ribištvo, vodja sektorja za promocijo
    • Tanja Gobec, predstavnica ekoloških kmetov

    Udeleženci so se na kratko predstavili ter podali mnenja in informacije, kako oni kot predstavniki deležnikov Smart reuse park in FUA območja pripomorejo pri preprečevanju nastajanja odpadkov, ponovni uporabi ter pri učinkovitem ravnanju z viri in varovanju narave.

    Zala Strojin Božič, MOL; je povedala, da mestna občina Ljubljana sledi in upošteva svoj plan trajnostnega razvoj, ki so ga pripravili vse do leta 2025. V okviru njega so že izvedli veliko projektov ter uspešno izvedli zapisane strategije plana. Tako so leta 2016 postali Evropska zelena prestolnica in prva Zero waste prestolnica v Evropi. Prav tako so prvi v Sloveniji, kateri so oblikovali / vzpostavili delovno mesto za Krožno gospodarstvo. V tem obdobju so že izvedli številne REUSE projekte in sicer; odsluženi avtobusni sedeži, park Teren, Javni zavod Mladi zmaj, itd.. Ostale dobre prakse Mestne občine Ljubljana, si lahko pogledate na povezavi:

    https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/varstvo-okolja/krozno-gospodarstvo-v-mol/primeri-kroznega-gospodarstva-v-mestni-obcini-ljubljana/

    Maja Baželj, urednica revije Moj Planet; želi in je mnenja, da lahko skupaj naredimo veliko, vendar začnimo pri otrocih, saj so oni naši učitelji in prav je, da jih informirano, učimo in vzgajamo, saj bo v prihodnosti svet v njihovih rokah. Z ekipo to počne s pomočjo revije Moj planet in jih na tak način seznanja o pomembnih temah današnjega časa, kot so okolje, odnos do živali, ponovna uporaba, recikliranje…

    Živa Lopatič, pravična trgovina; je povedala, da se pravična trgovina predvsem osredotoča na ljudi vendar s svojim delom prav tako promovira trajnostni razvoj. V sklopu pravične trgovine izvajajo sledeče projekte Obleka naredi človeka, Fashion revolution week, Fare trade piknik ter še mnoge druge. Ostale projekte pravične trgovine, si lahko pogledate na povezavi: https://www.pravicna-trgovina.si/

    Nina Sankovič, JP VOKA SNAGA; je mnenja, da je potrebno z ljudmi vseh generacij - KOMUNICIRATI in ne ozaveščati, saj skozi pogovor izveš kaj oseba razmišlja in le tako bomo v prihodnje dosegli spremembo na področju ravnanja z odpadki in ponovne uporabe. Prav tako predstavi aktivnosti in projekte pri katerih JP Voka Snaga sodeluje z drugimi deležniki.

    Petra Grmek Green, Zavod Trust, skupnost Etri; prihaja z znanji iz tekstilne industrije, saj je diplomirana modna oblikovalka, ki je dvanajst let živela in delovala v Londonu. Z zavodom želijo spodbuditi oziroma priučiti potrošnike, naj nakupujejo z namenom – kupijo kvalitetnejši tekstilni izdelek, z nakupom spoznajo modo, oblikovalca, material, postopek dela in oblikovanja.

    Dr. Viktor Grilc, zunanji strokovnjak pri projektu Surface; poda mnenje iz vidika izobraževanja, saj je že vrsto let predavatelj, trenutno poučuje na Višji šoli za varstvo okolja Velenje. Iz leta v leto upada vpis na šole varstva okolja, saj je mlajša generacija mnenja, da je trenutno na področju okolja vse urejeno in da se okoljevarstveniki že našli rešitve za prihodnost. Vendar iz izkušenj pove, da ni tako ter da je potrebno narediti / pripraviti sistematične rešitve glede na probleme, s katerimi se sooča planet Zemlja.

    Anton Komat, okoljevarstvenik; meni, da je vse »lepo in prav« in je vesel, da se deležniki trudijo, da bi pripomogli k preprečevanju in nastajanja odpadkov ter ponovni uporabi. Vendar se moramo vsi zavedati oziroma sprejeti ključno izhodišče – Narava ni več sposobna proizvajati obilja; povzročitelj nastanka pa je konflikt med EKOLOGIJO IN EKONOMIJO. Rešitev za naš planet Zemljo je popolna prenova življenjskega stila.

    Ana Le Merechal – Kolar, Ministrstvo za kmetijstvo, vodja sektorja za promocijo – Direktorat za hrano in ribištvo; ministrstvo se v zadnjh letih zelo trudi ozaaveščati o pomenu lokalno pridelane hrane in je v okviru tega je pripravilo že kar nekaj akcij. Vedno bolj se posvečajo tudi področju ekološke predelave hrave in domačih izdelkov. Že 5 let aktivno ozaveščajo / informirajo potrošnike o nakupovanju lokalnih izdelkov, prav tako pa so pričeli potrošnike aktivno ozaveščati o vidiku ostankov hrane.

    Tanja Gobec, predsavnica ekoloških kmetov; na trgu kot je Slovenija, je težko preživeti z majhno kmetijo, zato se je pred leti odločila za ekološko pridelavo hrane. Sama se ukvarja predvsem s predelavo ekološke pire in iz idelkov iz pire, kruha, peciv… Ozaveščenost potrošnika se pozna tudi pri nakupu izdelkov, je pa še vedno velik poslovni izziv preživeti v podjetniškem smislu na trgu. Majhna proizvodnja in ekološka pridelava sta namreč za marsikoga nedostopni, kljub minimalnim zaslužkom mnogih pridelovalcev in predlovalecev.

     

    Povzetek razprave: Prav je, da se prične ozaveščanje družbe na vseh nivojih, začeti pri najmlajših – kar sicer že poteka, tako v šolah, kot tudi v vrtcih, ampak potrebno bi se bilo zadev lotevati sistemsko in pričeti na zadeve gledati celostno.Trenutno je preveč zadev prepuščenih dobri volji posameznikov. Pomembno je, da se naučimo probleme prepoznati in poiščemo rešitve kako izboljšati slabe vzorce ter vsak zase premislimo kako sprementi življenski stil in začeti živeti bolj celostno.

    Prišli smo do zaključka, da so deležniki Smart reuse parka in FUA območja zelo aktivni.

    Z odprto razpravo je Center ponovne uporabe pridobil povratne informacije, mnenja in ideje, kako lahko in bodo različni deležniki prispevali k oblikovanju Smart reuse parka, pri zmanjševanju in preprečevanju nastajanja odpadkov, ponovni uporabi ter pri učinkovitemu ravnanju z viri in varovanju narave.


    Kontakt

    CPU d.o.o., SO.P.

    Vrazova 9
    2270 Ormož
    Tel.: +386 31 689 920,
    E-naslov: ormoz@cpu-reuse.com

    Prevod / Jezik

    slen

    Facebook